Otroci naši dragi otroci. Brez vas bi bilo preveč tečno in prav vsak dan bi bil monoton. Saj ok do neke starosti si rad sam s partnerjem, čez nekaj časa pa si že želimo nekaj več, da imamo popestrene dneve. S fantom sedaj veliko paziva mojo nečakinjo, stara je sedem let in sva zelo rada z njo, mislim pa da je tudi ona rada z nama. Ko smo skupaj so največ na planu pobarvanke, res veliko barvamo skupaj pa če verjamete ali ne. Že nama je to postalo všeč zaradi nje. Vedno naju pa sprašuje kdaj bova imela otrokeca. Prav reče otrokeca in iz njenih ust zveni tako prikupno. Vedno ji odgovoriva, ne še zdaj ne še zdaj, ona pa si že zelo želi nekaj, ker pravi, da bi rada bila mala varuška in da bi lahko s kom barvala pobarvanke.

starsi.in.otroci.ter.njihov. ...

No, žal še ji trenutno tega veselja ne moreva dati, ampak v prihodnosti čez kakšno leto ali dve pa mogoče, da se bova s svojim otrokom tako pečala kot se sedaj z mojo prelepo nečakinjo. Saj so težki dnevi to se tako zavedam, ampak to je ravno čar življenja, izkusiti prav vsako stvar, ki je namenjena in dana človeku. Zakaj bi živeli, če bi cele dneve spali? Zakaj bi živeli, če ne bi želeli v nečem uspeti? In zakaj bi živeli, če ne bi hoteli imeti svoje družine in nekoga, ki te bo klical mami ali oči? Življenje je prelepo, da ne bi izkusili čim več stvari. Uživajte življenje dragi prijatelji in ne recite ničemur ne, ker vam bo čez leta žal, da niste izkusili vsega.